Velika svoboda

Velika svoboda
Velika svoboda
Povzetek:

Povojna Nemčija. Hans se zaradi svoje homoseksualnosti vedno znova znajde v zaporu. Njegovo željo po svobodi sistematično teptajo, ker krši 175. člen nemškega kazenskega zakonika. Edina trajna zveza v njegovem življenju tako postane dolgoletno razmerje z morilcem Viktorjem, s katerim si delita zaporniško celico. Sprva si nista naklonjena, nato pa njun odnos preraste v nekaj, čemur bi lahko rekli ljubezen.

Filmski fokus:

Velika svoboda je drugi celovečerni film avstrijskega režiserja Sebastiana Meiseja. Prvič je bil predvajan na cannskem festivalu v sekciji Un Certain Regard (Posebni pogled), kjer je dobil nagrado žirije, in odtlej v mednarodnih filmskih krogih pobira nagrado za nagrado.

Franz Rogowski je eden od najbolj vznemirljivih sodobnih mladih igralcev. Z vsako novo vlogo razkriva nove, nenavadne mojstrske poteze, kot nove kemijske elemente, ki jih je treba šele opredeliti in poimenovati. Upodobil je že mladega prestopnika (v Victorii), tragičnega romantičnega glavnega junaka (v Tranzitu), v Veliki svobodi pa njegov junak pooseblja svojstveno krepost.

Njegov lik Hans Hoffmann je slehernik, ki je, čeprav ni naredil nič narobe, nekega jutra bil aretiran, če citiramo znameniti uvod v Kafkov Proces. Hans je kriv homoseksualnosti.

Velika svoboda je uglašeno ravnovesje tematik in pripovednih tokov. Poglobljeno prikazuje povojno Nemčijo in življenje drugače spolno usmerjenih v času, ko je bila homoseksualnost kaznivo dejanje. Ubijalska logika zaporednih zapornih kazni ustvari duševno ječo, ob kateri dejanski zidovi zapora skoraj zbledijo. Film se ne ukvarja z vprašanjem, zakaj je Nemčija tudi po zmagi zaveznikov ostala tako nestrpna, a začuda to ne zmoti pripovedi. Meise ne skopari s standardnimi priboljški „arestantskih“ filmov, raje jih dodobra izkoristi: pred nami se zvrstijo napetosti na zaporskem dvorišču, noči v samici in namigi na morebitni pobeg. Zgodba pa še zdaleč ni duhamorna: ne manjka se lahkotnosti in seksa je ... na pretek.

V treh prepletenih obdobjih, ki se odpirajo kot ruske babuške, se Hans zaradi zaporednih homoseksualnih dejanj spet in spet znajde v istem strogo varovanem zaporu. Kaznovan je, ker so ga ujeli pri dejanju (celo brez orwellovske miselne policije). V vsakem od teh obdobij – leta 1945, 1957 in 1968 (tik pred dekriminalizacijo homoseksualnosti) – nastopa tudi Viktor, ki ga igra še en izvrsten avstrijski igralec, Georg Friedrich. V zaporu služi dosmrtno kazen in je vsaj spočetka velik homofob. A njun odnos se skozi čas izredno poglobi in preraste v nekaj, kar je skoraj, a vendarle ne čisto, romantična vez.

David Katz, Cineuropa

Velika svoboda je avstrijsko-nemška koprodukcija. Producirala sta jo produkcijski hiši FreibeuterFilm (AUT) in Rohfilm Productions (DE). Za mednarodno trženje je odgovorna družba The Match Factory.