Beg

Beg
Beg
Povzetek:

Amin Nawabi (izmišljeno ime) je uspešen 36-letni znanstvenik, ga že 20 let teži boleča skrivnost. Grozi, da bo zamajala temelje življenja, ki ga postavlja zase in za bodočega moža. Amin šele zdaj razkrije zgodbo o svojem neverjetnem potovanju, na katero se je podal kot begunski otrok iz Afganistana. Pripoveduje jo režiserju Jonasu Poherju Rasmussenu, tesnemu prijatelju in sošolcu iz srednje šole, ki jo prikaže z animacijo, da bi zaščitil Aminovo identiteto. Flee je rahločuten pogovor med Jonasom in Aminom, nepozabna zgodba o odkrivanju samega sebe. Sporoča nam, da si lahko prihodnost ustvarimo samo, če razčistimo s preteklostjo. Film nam pomaga spoznati, da šele, ko se soočimo sami s sabo, zares dojamemo, kaj in kje je dom.

Filmski fokus:

Beg je eden najboljših animiranih dokumentarnih celovečercev v zadnjem času. Svojevrstno dokumentira vse prej kot gladko popotovanje afganistanskega begunca in njegove mučne poskuse, da bi v tujini pridobil azil. Danski režiser Jonas Poher Rasmussen na osupljiv način odstira spomine svojega protagonista Amina in jih stke v skoraj klasičen suspenz, pripoved pa vendarle ohrani dokumentarno verodostojnost.

Film je bil leta 2020 izbran za uradni tekmovalni program v Cannesu, nato pa je skoraj pol leta čakal na premiero v kategoriji svetovnih kinematografskih dokumentarcev na letošnjem Sundanceu, kjer je prejel veliko nagrado žirije in je bil eden izmed najbolj opevanih izdelkov festivala.

Film z eno od poslastic postreže že na začetku, ko Amin (vsi protagonisti imajo izmišljena imena, da ostanejo anonimni) leže na kavč in začne Rasmussenu pripovedovati svojo neverjetno zgodbo. Z njim ležemo in se umirimo tudi gledalci, a se v kotu prikaže filmska klapa, glavna igralca se zahihitata, in šele nato se scena res začne. Vse to spremljamo v ročno izrisani animaciji, z ne povsem ravnimi črtami in zgolj skiciranimi potezami. V kateri resničnosti smo torej? Film se ukvarja predvsem z vprašanjem subjektivne stvarnosti in z naravo naših predstav.

Animacija je mojstrsko uporabljena za dobesedno uprizoritev Aminove pripovedi, in zaradi čudovitega barvnega razpona in poudarjenih prostorskih premikov lahko tudi gledalci podoživimo njegove spomine. Različne plasti barvnega kodiranja nekoliko poznamo že iz filmov Christopherja Nolana.

Film se razlikuje od drugih sodobnih migrantskih filmskih zgodb, saj se dogaja dosti prej – v zadnjih fazah afganistansko-sovjetske vojne konec osemdesetih let 20. stoletja, ko civilistom ni preostalo nič drugega kot beg. Vseeno pa je očitna tudi povezava z aktualno begunsko krizo. Amin se je v najstniških letih s slabotno materjo in tremi starejšimi sorojenci odpravil iz Afganistana v Rusijo, ki jih je bila edina pripravljena sprejeti. Rešitev je bila zgolj začasna: vizumi so jim potekli, država pa je po padcu komunizma zdrsnila v viharne čase. Večina filma prikazuje Aminove obupane, kafkovske poskuse, da bi prišel v katero od varnejših zahodnoevropskih držav. A posameznika ne opredeljuje samo njegov politični status; osrednja pripovedna nit je tudi Aminova spolna usmerjenost. To skuša svojim bližnjim prikriti, vseeno pa se s tem ukvarja, ko je sam, in raziskuje svoja nagnjenja z vrstniki.

In čeprav je pripovedni medij animacija (ki jo je izdelal köbenhavnski Sun Creature Studio), nas to ne obvaruje pred eksplozivnimi dogodki. Začetni prizori iz Kabula osemdesetih let so z barvitostjo in bogatimi detajli prava paša za oči. Vzdušje določa pesem skupine A-Ha Take On Me, ki je znana ravno zaradi animiranega videa. Kasneje na ulicah Sankt Peterburga dobimo vtis vsakodnevnih množičnih nemirov, v prizoru na morju pa nam sapo vzame ogromna potniška ladja.

Film se je porodil iz prijateljstva med režiserjem in protagonistom. Spoznala sta se v srednji šoli, Rasmussena pa je vedno zanimalo, kako natančno je Amin sploh prišel na Dansko. Večina nas ima med bližnjimi koga, čigar življenjska zgodba bi bila čudovita osnova za film. Rasmussen je to potencialno zgodbo posnel in nam poslal ta dragoceni dar.

Beg je dansko-francosko-švedsko-norveška koprodukcija. Film sta producirala danski hiši Final Cut For Real in Sun Creature v koprodukciji z Vivement Lundi, Most Film in Mer Film ter v sodelovanju z Left Handed Films in Vice Studios. Za mednarodno trženje je odgovorna družba Cinephil.

David Katz, Cineuropa